uBOJ

neko noč bo vse izginilo
vse sanjsko
vse lepo
grdo
pristno
častno in
zavistno

polnim pištolo z ostrimi solzami
klečim pod težo svojega krika
stik z jajci nebeškega leva
bivol plazi se pod utekočinjeno barvo laskavih nasmeškov
smeh se prebija
glas ubija
ostarele
pozabljene vojščake

skozi besedo spolzi pomen tragične misli
kotički ustnic se povesijo
slina v ustih postane pesek
rodijo se blodnje
sliši se smeh, ki ni moj
stražarji večnosti
borci
norci
črnina črne duše gre na sprehod
po zapuščenih rovih se išče
in izgublja
sijaj

?

kam odhajaš

s tolikimi maskami

iščeš senco svojega sonca

skrbi te beseda še neizrečena

da nekdo bi tebi tebe risal

drugače kot bi hotel

ti ni dovolj ta svet

hočeš drugam

upaš

te boli ker ostajaš

..

če je česarkoli preveč...naj postane dim...naj se razprši....naj bo...tako kot je...

nekje

morati je premalo
imeti je preblizu
iskati se zdi predaleč....včasih.

mislio sam

koji če te savijet spasiti od blaznosti
kojim češ putem krenut kad odustaješ
od ljubavi
voliti jedino jedini smisao
do kraja
od početka
ti odlučuješ
tvoje se svijetlo gasi u koracima
kad skreneš

.....vrati mi se živ i spreman
ne odluči drugčije
....i ne zaboravi.....ti si svijetlo neke noči......

nekad.......

u povijesti neke svijesti.,
kriju se savjeti.....
bude se uvijek., dok ti jašeš skrivenim putem......
...dok te nadžu....ti si več daleko....svijestan.