ponedeljek, 14. april 2008

MORFiNE

....izmučen je tvoj pogled....
.moraš drugam...
.zdaj....
..moraš najprej vstran....
in ko boš daleč vstran....se ustavi......ne glej nazaj.....stopi korak bliže....k sebi.......vase se obrni....
...le ti veš ....kaj moraš......le ti.......
don't lie to yourself anymore....
..cause' it makes me sick when you do it to yourself.....
.. ..and it makes you sick when you do it to yourself...............
....please wake up once again...
...just for a moment
try try try........
don't
lie lie lie
....cause you'll end up as you never planed.....
don't do it to yourself.....
please....

Nešto

.....i baš je fino....kad se kao malo dete veselim novim igračkama sa kojima ču stupiti u novi level.....
vreme je sad da ostvarim snove svoje.....na putu bez kraja......sljedim bjeloj ptici...koja tjera me da ljetim s njom....i divim se ljepoti ovog sna....u kojem ja sam oduvjek .......i zauvjek.....NeštO.

Podobe nove tebe

.....in še zmeraj se ziblješ v mojem objemu.....
prikazujejo se mi podobe nove tebe, ki se kot u najlepšem snu dotikajo duha kože.....
....in me poljubljaš.

LebdEnjE

plavamo med prosojne oblake.....
se dotikamo duha kože...
nežno šepetamo ljubezni polne stihe.....
izmenjamo si dolgo pogrešane besede...........polne v polnosti.........
drug drugega spominjamo na svetlobo...........
nas živečih........
nas trpečih.........
nas osamljenih..........
hrepeneči.
polni božanske ljubkosti, ker postanemo medeno strastni do vsega kar nas obhaja.
radi bi da nič ne ostane spregledano.............nič neizrekljivo........nič, za kar čutimo da moramo izrazit....
podarit...
delit....
.....pokazat.
vsak od nas postane božanska ptica in
s perutjo se božamo.
predani trenutku ....
.v popolnosti.....................brez dvoma iskreni, ker take smo se nardili.......ker je neizbežno ljubiti.
še zadnji dih podariš in o njem še dolgo sanjaš....
upaš...
si želiš....
da ponovi se.....
znova in znova...
ista zgodba....
...ista pesem...
isti...
....tisti feeling...............zaljubljeni nehote se ljubimo.
"O!.... kako rad bi da razumeš me!"
in ko zopet....zopet......razumljeni najdemo svoj mir.....svoj dom.......svojo lahkotnost.....
v tišini.
v tišini......v kateri ima vsak toliko vsega za povedat.....
ker zdaj odpira se nebo.....in mi del tega smo......in hočemo še......
lačni...
nenasitni....
včasih že požrešni.........ko nam ni dovolj...
beseda..
misel...
pogled...
poljub...
nasmeh.
tako polni praznine.............zaznavamo bistvo .....v sebi............................ko ga več ne iščemo drugje________zunaj______ker je v nas in cel čas je bil......in nekako smo slutili da je tako jebeno blizu da že boli_______
__ker je v meni....
v tebi....
v njej in v njemu______
kot da bi ogenj, ki celo noč je tlel.....kar naenkrat ZAGOREL.....
in gorimo...
svetimo...
bolimo.
predajamo se.....eni bolj.....spet drugi manj.....nekateri z zavedanjem o minljivosti.......o srčnosti ki jo gojimo.....
kratek skok v sanje....kjer vse tako kot mora je.....
everything in it's right place.......and everything is just the right mess that we create.....so that we can feel HOME again....
gledamo se skozi listje....ki nas gleda......"O!....prijatelj....ko bi le lahko najdel tistih par besed.....ki so prave zmeraj!"...
out in the garden where we planted the seed.....
smejoči v odprto........sanjamo se....
ljubimo...
živimo.
podarjamo si ta čas v dar.....
tokrat sami....
a ne osamljeni...........in se ne skrivamo pred očmi ki vidijo.....ker vidimo da vidijo ....in to nas polni več.
poiščeš star ..nov jezik.....da razumljen si.......
poln....
ko daješ in obdaš se z valovanjem glasbe v prostoru.

tam kjer si in tam kjer želel bi biti en je prostor.

zato sežemo po več......po še enem delčku te svetlobe....kjer ni mučenja in ni tegobe....
ko vse nekako stopi se s tvojo namero o budnosti....

awake......
..shake dreams.....
.my child..
....my beautifull one...

KoNeLočišNeZačetkaNeKoncaInOBudnostiPredavaš.

kRatKo

spuščam........
......puščam..........
...naj se izliva.........
....naj teče.............

....odprta....................
........gnojna ....
rana..............

sobota, 12. april 2008

prisotnosti

Ko bi le lahko oblikoval oko v nekaj tiste brezokvirne jasnosti vpogleda...... u jedro te mase silnosti misli..............dvigam roke nad.....in vlečem sebe s sabo.....med prsti si polzim.....in puščam, da lezejo nitke.......ven.....v odprto..........
Čutim hladen oster rez......na koncu......
visijo.....
lebdijo......
oživijo.
Na koncu.
Trgaj me nežno........da lahko slišim kako jočem...........Zadnji košček je postal skrivnost..........
Tista orjaška drža te naredi grdega, komaj zrelega za nasmeh...........So le koščki, ki ostanejo, drobtine, ki razsute zagorijo.....še zmeraj dovolj v oddaljenosti da ne zgodi se......OGENJ.........
....Lažen in Blažen!!??.......
....V okovih, pod težo prisilnega smeha jadraš sam...........Rad bi iz svojih peruti iztrgal zate veslo, da izbereš....kam!!??

Brez Ega

Brez Ega
Bi se najina misel rodila
Brez Ega
bi se najina solza zlila
Brez Ega
v eno
Brez Ega
v telo
Brez Ega
bi se ljubila

Brez Ega
bi te spoznal
Brez Ega
bi tipal tvoje sanje
Brez Ega
tvoje oči
Brez Ega
valovanje