ponedeljek, 14. april 2008

LebdEnjE

plavamo med prosojne oblake.....
se dotikamo duha kože...
nežno šepetamo ljubezni polne stihe.....
izmenjamo si dolgo pogrešane besede...........polne v polnosti.........
drug drugega spominjamo na svetlobo...........
nas živečih........
nas trpečih.........
nas osamljenih..........
hrepeneči.
polni božanske ljubkosti, ker postanemo medeno strastni do vsega kar nas obhaja.
radi bi da nič ne ostane spregledano.............nič neizrekljivo........nič, za kar čutimo da moramo izrazit....
podarit...
delit....
.....pokazat.
vsak od nas postane božanska ptica in
s perutjo se božamo.
predani trenutku ....
.v popolnosti.....................brez dvoma iskreni, ker take smo se nardili.......ker je neizbežno ljubiti.
še zadnji dih podariš in o njem še dolgo sanjaš....
upaš...
si želiš....
da ponovi se.....
znova in znova...
ista zgodba....
...ista pesem...
isti...
....tisti feeling...............zaljubljeni nehote se ljubimo.
"O!.... kako rad bi da razumeš me!"
in ko zopet....zopet......razumljeni najdemo svoj mir.....svoj dom.......svojo lahkotnost.....
v tišini.
v tišini......v kateri ima vsak toliko vsega za povedat.....
ker zdaj odpira se nebo.....in mi del tega smo......in hočemo še......
lačni...
nenasitni....
včasih že požrešni.........ko nam ni dovolj...
beseda..
misel...
pogled...
poljub...
nasmeh.
tako polni praznine.............zaznavamo bistvo .....v sebi............................ko ga več ne iščemo drugje________zunaj______ker je v nas in cel čas je bil......in nekako smo slutili da je tako jebeno blizu da že boli_______
__ker je v meni....
v tebi....
v njej in v njemu______
kot da bi ogenj, ki celo noč je tlel.....kar naenkrat ZAGOREL.....
in gorimo...
svetimo...
bolimo.
predajamo se.....eni bolj.....spet drugi manj.....nekateri z zavedanjem o minljivosti.......o srčnosti ki jo gojimo.....
kratek skok v sanje....kjer vse tako kot mora je.....
everything in it's right place.......and everything is just the right mess that we create.....so that we can feel HOME again....
gledamo se skozi listje....ki nas gleda......"O!....prijatelj....ko bi le lahko najdel tistih par besed.....ki so prave zmeraj!"...
out in the garden where we planted the seed.....
smejoči v odprto........sanjamo se....
ljubimo...
živimo.
podarjamo si ta čas v dar.....
tokrat sami....
a ne osamljeni...........in se ne skrivamo pred očmi ki vidijo.....ker vidimo da vidijo ....in to nas polni več.
poiščeš star ..nov jezik.....da razumljen si.......
poln....
ko daješ in obdaš se z valovanjem glasbe v prostoru.

tam kjer si in tam kjer želel bi biti en je prostor.

zato sežemo po več......po še enem delčku te svetlobe....kjer ni mučenja in ni tegobe....
ko vse nekako stopi se s tvojo namero o budnosti....

awake......
..shake dreams.....
.my child..
....my beautifull one...

KoNeLočišNeZačetkaNeKoncaInOBudnostiPredavaš.

1 komentar:

evil nina pravi ...

...ko smo iztrgani iz centra lebdimo med temo in svetlobi...življenje pa se začne spreminjati v kičast kliše....